Za darilo sem dobila Bialetti kafetiero, ki je zelo dolgo nisem uporabljala, ker mi je bilo vse skupaj nekako preveč dela. Potem sem si pa en vikend skuhala kavo v Bialetti kafetieri in se popolnoma nalezla te kave. Nisem je sicer delala vsak dan, ampak sem ter tja sem si jo pa prav morala pripraviti, ker je bila res tako dobra, da nisem več mogla cel teden brez nje. Ampak sem si jo privoščila, ko sem imela res čas za to.
Običajno si jo privoščim ob koncih tedna, ko se mi nikamor ne mudi in lahko lepo na vrtu uživam ob njej. Pa še počasi jo lahko pijem, da se res naužijem okusa. Prav ne vem, kako sem lahko na začetku pomislila, da sem dobila darilo, ki ga ne bom nikdar uporabljala. Mi je bilo precej nerodno, ko sem mu vsakič lagala, da sem jo že ne vem, kolikokrat poizkusila in da sem res zelo zadovoljna z njo. Ko sem pa končno poizkusila Bialetti kafetiero, sem mu tudi povedala, kaj je bilo res. Tako se je nasmejal kakor že dolgo ne. Rekel mi je tudi, da je sumil, da se lažem, ker če bi poizkusila kavo iz Bialetti kafetiere takoj, bi bil takoj tak odziv pa mu je bilo malce čudno, da tega ni bilo. Vsaj glede na to, ker ve, kako obožujem kavo. Še dobro, da ni zamerljiv človek in bi mi kaj takega zameril. Je prej tak, da se bo še dolgo šalil na ta račun.
Mi je pa tudi predlagal, naj si morda kupim neko drugo kavo, ki naj bi bila res vrhunska, če se jo skuha v Bialetti kafetieri, ker je narejena prav za to. Lahko se jo skuha tudi kakor turško, ampak ni isto. Naj bi bila samo v tem dobra. In tako se je začela moja nova ljubezen do kave iz Bialetti kafetiere, ki je najbrž ne bom nikdar nehala piti.