Včasih sem imela, da težave, da so me indijski oreščki napihnili, danes jih pa lahko brez težav jem. Mislim, da je bila težava v tem, da sem jih redko jedla in takrat, ko sem jih sem jih enostavno preveč pojedla. Sedaj jih pa pojem le eno pest čez cel dan, s tem, da jih razdelim tako, da na vsake nekaj ur vzamem le nekaj oreškov, ki jih pojem.
Spomnim se, da sem še leto dni nazaj mislila, da indijski oreščki ne bodo mogli več biti del živil, ki jih bom uživala, ampak sem na srečo pred kratkim ugotovila, da to ne bo čisto tako. Sedaj si kupim eno večjo vrečko, ki jo imam potem za cel mesec. Res je tudi to, da jih ne jem vsak dan, ker mi tudi ne odgovarja, da bi jih jedla vsak dan. Imam tudi zelo veliko drugih oreškov in suhega sadja, ki jih potem menjam na dnevni bazi, da ne jem vsak dan enakih stvari. Še dobro, da ne obstajajo samo indijski oreščki, ampak obstaja res veliko oreščkov, da jih lahko jem. Niso mi vsi dobro sicer. Lešniki mi zelo pogosto delajo zelo veliko težav. Na vsak toliko časa jih kupim in iskreno jih zelo težko pojem do konca. Verjetno zato, ker smo imeli doma lesko in sem kot majhna jedla sveže lešnike, ki so imeli precej boljši okus kakor pa ti, ki jih kupujem v trgovini.
Podobno se mi je zgodilo s paradižnikom. Če niso domači iz vrta, jih ne morem jesti. Tisti iz navadne trgovine imajo čisto napačen okus. No vsaj indijski oreščki niso nekaj, kar sem imela doma, da bi bili lahko boljši in so ti iz trgovine več kot odlični. No razen sem ter tja, ko so tudi tam kakšni indijski oreščki brez pravega okusa, kar je na srečo zelo redko.…