Pri uri tehnike smo se naučili, da je elektroerozija izredno pomembna

Objavil Urednik dne v Industrija in stroji

Na eni od zadnjih ur tehnike smo imeli zelo zanimivo temo, ki se je razlikovala od običajnega sestavljanja modelov in spoznavanja osnovnih orodij. Govorili smo kaj je elektroerozija, ki je posebna metoda obdelave kovin, ki uporablja elektriko namesto klasičnih rezil ali brusov.

Na začetku si nihče ni znal čisto predstavljati, kaj naj bi to pomenilo, a učitelj nam je z razlago, slikami in videoposnetki hitro prikazal, zakaj je ta tehnologija tako posebna. Povedal je, da je elektroerozija postopek, pri katerem kovino ne režemo ali brusimo, ampak jo odstranjujemo z električnimi iskrami. Te iskrice se sprožajo med orodjem in obdelovalcem, oba pa sta potopljena v posebno tekočino. Vsaka iskra povzroči, da se majhen delček kovine stopi in izgine.

Pri uri tehnike smo se naučili, da je elektroerozija izredno pomembna

Tako nastane natančna oblika, ki jo želimo. Naučili smo se, da je elektroerozija zelo pomembna predvsem takrat, ko imamo opravka z zelo trdimi kovinami, ki jih z navadnimi stroji ne moremo več učinkovito obdelovati. Prav pride tudi takrat, ko želimo izdelati zelo drobne ali zapletene dele, na primer ozke reže, ostre kote, majhne luknje ali votline nepravilnih oblik. Učitelj nam je povedal, da se elektroerozija pogosto uporablja v orodjarstvu, pri izdelavi kalupov, v avtomobilski in letalski industriji ter celo v medicini, pri izdelavi kovinskih delov za zobne implantate ali kirurške pripomočke. S tem postopkom lahko dosežemo izjemno natančnost, kar je pri takšnih izdelkih zelo pomembno.

Na koncu ure smo si ogledali še del modela stroja za elektro erozijsko obdelavo in primer kovinskega kosa, ki je bil narejen s tem postopkom. Bili smo navdušeni, saj si marsikdo ni predstavljal, da je mogoče kovino tako natančno oblikovati brez enega samega reza ali udarca. Ta ura tehnike mi je ostala v spominu, ker sem spoznal, kako pomembna in napredna je lahko sodobna tehnologija.

Tako je elektroerozija dokaz, da tudi nekaj tako močnega in trdega kot je kovina, lahko obdelujemo na nežen in izredno natančen način so pomočjo znanosti in elektrike.…

Jahanje konjev v srednjih letih

Objavil Urednik dne v Jahanje konjev

Ko človek pride v srednja leta, se včasih začne spraševati, zakaj živi in kaj je ta njegova strast. Tudi sam sem prišel v to obdobje, ko sem se hotel malo umiriti. Leta in leta sem samo delal in bilo je stresno. Čutil sem, da se to pozna na mojem zdravju in vedel sem, da moram odreagirati. Ko sem premišljeval, kaj me osrečuje, sem se spomnil na jahanje konjev v mladosti. Prav spomnim se, kako sem kot najstnik bil nesrečen skoraj ves čas, samo takrat ne, ko me je mama peljala na jahanje. Ker smo v našem kraju imeli konjušnico in si lahko jahal, sem se odločil, da grem pogledat.

Jahanje konjev v srednjih letih

Jahanje konjev me je ponovno osrečilo

Tako sem si najprej malo pogledal naokoli, potem pa sem vprašal kako je glede jahanja. Povedali so mi, da se moram naročiti in to je to. Čisto preprosto tudi če nimaš izkušenj. Tako sem se naročil na uro jahanja. Seveda ne bom rekel, da me ni bilo strah. Malo me je bilo strah, ker je minilo že kar nekaj let odkar sem jahal. Tako sem prvo uro bil čisto tiho in upal, da ne padem. Seved pa sem se tudi spomnil, kako poteka jahanje konjev. Presenečen sem bil, koliko stvari sem si zapolnil. To mi je dalo tisti dodatni pogum, da sem čez nekaj časa izgubil strah. 

Danes sem v srednjih letih in jahanje konjev me ponovno osrečuje, tako kot me je v mladosti. Danes sem že tako povezan z konjušnico, da večkrat priskočim na pomoč. Tako sem vedno oblj prisoten in to je en del mojega življenja. Srečen sem, da sem se spomnil, kako me je v mladosti jahanje konjev osrečilo, ker drugače ne bi bil danes tukaj in seveda hvaležen mami, da me je takrat na jahanje konjev vozila in si vzela čas zame. …

Nosečnost je kar poseben in naporen proces

Objavil Urednik dne v Nosečnost

Z punco sva že nekaj časa načrtovala, oziroma sva se bolj pogovarjala o tem, da bi začela z svojo družino. Seveda pa je to ogromen korak v življenju, tako da se nisva o temu odločila kar iz enega na drug dan. To je bilo nekaj, kar je rabilo svoj čas. S tem ko so minevali tedni, pa sva o tem razmišljala čedalje bolj redno in sva se nato tako tudi odločila. 

Tedaj pa je prišla tista nosečnost. Obdobje 9ih mesecev, ki so bili na trenutke kar težki. Sicer si ne morem niti malo predstavljati, kako je bilo to za mojo punco, vendar pa sem tudi sam lahko k temu malo pripomogel. Prvih nekaj mesecev pa je bilo najbolj napornih. Tista slabost, utrujenost, nihanje razpoloženja in tako dalje. Vse to je punca precej pogosto čutila, tako da sem se moral kar potruditi, da sem ji lahko pomagal. Velikokrat pa pač nisem vedel, kaj narediti. Na srečo pa sva ugotovila, da je komunikacija za nosečnost zelo pomembna, ter sva se kar nekako naučila komunicirati drug z drugim, ter sva postala zelo dober tim.

Nosečnost je kar poseben in naporen proces

Ko pa je bilo nekaj mesecev že mimo, pa so se začela tista načrtovanja. Potrebno je bilo iti na prvi ultrazvok, začela sva malo razmišljati, kakšno bo to novo življenje, ko bova imela svojo družino. Sam sem začel tudi urejati sobo, kjer bo otrok spal. Seveda pa sem moral še malo paziti, saj nisem vedel spola, tako da sem moral postaviti in urediti več ali manj samo tiste univerzalne reči. 

Po devetih mesecih, pa se je nosečnost končno končala, ter je na svet prišel moj prvi sin. To pa je res nekaj neopisljivega. Tisti občutki, ko zagledaš novorojenčka, ki je tvoj, so neopisljivi. Čeprav je bila nosečnost težka, tako zame kot tudi seveda za mojo punco, ki je imela še trikrat hujše situacije, pa sem danes zelo vesel, saj se je najina družina s tem začela. …

Nova lovska trgovina je v sosednjem mestu odprla svoja vrata

Objavil Urednik dne v Trgovina

Naši vaščani, še posebej člani vaškega lovskega društva, so bili že dolgo mnenja, da naša regija potrebuje nekaj več. Manjka posebna lovska trgovina, ki bi bila namenjena predvsem lovcem. Do sedaj so morali za vsak nakup lovske opreme, vse od puškarskih dodatkov do oblačil in opreme, potovati vse do glavnega mesta.

To je bil celodnevni podvig, ki ni bil le drag, ampak tudi precej zamuden. Zato si lahko predstavljate, kakšno navdušenje je zavladalo, ko se je pojavila novica, da bo v bližnjem mestu odprla svoja vrata nova lovska trgovina. Vsi smo nestrpno pričakovali otvoritev. Govorilo se je, da bo ta lovska trgovina ponujala tako vrhunsko kot tudi cenovno dostopno opremo, primerne rešitve za mlade lovce, pa tudi za izkušene veterane, ki želijo nekaj več. Ko je napočil dan odprtja, so se lovci zbrali pred trgovino, skoraj polovica našega društva je bila tam. Tudi radio iz lokalne radijske postaje je bil tam in v živo predvajal dogajanje.

Nova lovska trgovina je v sosednjem mestu odprla svoja vrata

Nova lovska trgovina res ni razočarala. Police so bile polne od sodobnih nočnih daljnogledov, kvalitetnega streliva, termo oblačil do ročno izdelane opreme in celo domačih suhomesnatih dobrot za pogostitev po lovu ni manjkalo. Lastnik, sam strasten lovec, je vse sprejel z odprtimi rokami in z veseljem predstavil ponudbo. Posebej je razveselil kotiček z rabljeno opremo, kjer so si lahko tudi tisti z nekoliko tanjšo denarnico privoščili nakup.

Od tistega dne naprej je lovska trgovina postala stalna točka srečevanja. Po končanem lovu se pogosto odpeljejo do mesta, si ogledajo kaj je novega in poklepetajo z lastnikom. Nakupi so zdaj enostavnejšim, bolj sproščeni in predvsem bolj domači. Naše lovsko društvo je z novo trgovino dobilo več kot le lokacijo za nakupe, dobili so tudi novo skupnost, novo točko za povezovanje. In najlepše pri vsem tem je, da so zdaj lahko bolj osredotočeni na tisto, kar imajo najraje, na naravo, lov in prijateljstvo, ki nas druži.…

Apartmaji Bohinj in pobeg v naravo

Objavil Urednik dne v Turizem v Sloveniji

Pa je prišel tisti čas, ko zase dobro vem, da potrebujem počitek. Takrat si vedno vzamem nekaj dni in si rezerviram apartma. Nikoli si ne vzamem dopusta in sem doma. Nekako čutim, da moram zamenjati okolje. Tako je bilo tudi tokrat. Ko sem iskal na spletu, kam naj grem, so mi prišli pre oči apartmaji Bohinj. Tako lepo so se mi zdelo, kot da sem prav začutil, da moram iti tja. Potem sem pomislil še na Bohinj, dobro sem se zavedal, kako lepa narava je tam. 

Tako sem na hitro rezerviral apartma. Bil sem prav vesel. To je tisti občutek, ko človek potrebuje počitek in ne ostane doma. Če bi ostal doma, tega občutka ne bi doživel. To dobro vem. Tokrat sem vedel, da so apartmaji Bohinj na lepi lokaciji in da se bom lahko sprehajal. Od nekdaj sem si želel iti v Bohinj, pa še do sedaj nisem bil. Tako, da mi bo sigurno zanimivo. Sedaj vem, kje bom preživel nekaj dni. 

Apartmaji Bohinj in pobeg v naravo

V službi sem povedal,  da me ne bo nekaj dni. Nikoli nisem razlagal sodelavcem kam grem, to sem jemal kot mojo zasebnost in da se to njih ne tiče. Komaj sem čakal jutro, da se vsedem v avto in grem proti Bohinju. To so tako lepi kraji in tako lepo neokrnjena narava. Sama vožnja mi je bila precej dolga, ravno zato, ker sem komaj čakal, da pridem v te kraje. 

Apartmaji Bohinj in navdušenje

Lahko rečem samo to, da je apartma bil prekrasen in da so apartmaji Bohinj na krasni lokaciji. Kako lepo mi je bilo te dni. Spočil sem se in nabral nove energije za nove dni. Te moje odločitve, da kdaj pa kdaj kam pobegnem so res dobre in še kako dobro vplivajo na moje zdravje. Rekel bom tako, da je težko iti, potem pa mi je še kako lepo in sem srečen, da sem šel od doma. …

Otroci in zipline Bovec

Objavil Urednik dne v Zipline Bovec

Otroci in zipline Bovec

Sin je praznoval rojstni dan in odločil sem se, da mu organiziram zipline Bovec. Ko sem mu povedal zato, me je prosil, če lahko povabi svoje prijatelje. Povedal sem mu, da lahko povabi kogarkoli, le starši morajo dati dovoljenje. To je bil en lep in nepozabni dan. Tako smo se zgodaj zjutraj s kombijem odpeljali v Bovec. Ne znam vam povedati, kako sem užival, ko sem poslušal mlade fante, kako so se smejali in imeli lepo. 

Ko smo prišli v sam Bovec, sem jih najprej peljal na čaj, ker smo imeli še čas. Namreč imeli smo rezervirano uro, kdaj točno imamo zipline Bovec. Tako smo imeli še čas. Vsi so bili navdušeni, kako je Bovec lep in lahko rečem, da sem imel to srečo, da so vsi fantje v Bovcu bili prvič. Ko smo spili čaj, pa smo počasi šli do centra, kjer so nas čakali vodniki. Vse so lepo in počasi razložili. Saj veste, kako je pri mladih fantih. Veliko je klepetanja, vendar dokler niso vsi vse slišali nismo šli naprej. Vsi so dobili potrebno opremo. Tukaj je bilo že veliko smeha. Potem pa smo šli na panoramsko vožnjo. To je bila res adrenalinska vožnja. Jaz sem se smejal do solz, kako so fantje poskakovali po kombiju. 

Ko smo prišli na cilj, so vsi po vrsti vse lepo povadili. Potem pa se je začelo. Ker je imel moj sin rojstni dan je na zipline Bovec šel prvi. Moram priznati, da sem bil presenečen, ker sem pričakoval, da bo koga strah, vendar so vsi komaj čakali, da pridejo na vrsto za zipline Bovec. 

Na koncu so bili vsi presenečeni in želeli so doživeti to izkušnjo še enkrat. Žal to ni šlo, šli pa smo na kosilo. Moj sin se mi je na koncu zahvalil, ker sem ga peljal na zipline Bovec, saj je imel noro lep rojstni dan. …

Električni pastir ali kako smo rešili vrt pred nepovabljenimi gosti

Objavil Urednik dne v Električni pastir

Naš vrt je bil vedno lepo urejen. Skozi vse leto se je našla sveža zelenjava, spomladi cvetoče rože in trata, kot narisana. Nekega dne pa smo ugotovili, da nam tu in tam kak kos zelenjave zmanjka. Po dnevih ugotavljanja kdo je ta nepridiprav smo jih zalotili pri delu – sosedove koze.

Na začetku so bile luštkane. Preskočile so kamniti zid in se počasi sprehajale med gredami. Otroci so jih oboževali – božali so jih in se smejali, medtem ko so koze nagajivo grizljale solato. A zabava je hitro minila, ko smo vsak dan znova ugotovili, da je izginila nova polovica grede – solata, paradižnik, celo nekaj cvetov so pohrustale.

Najprej smo se lotili klasične rešitve in postavili smo nekaj ovir, a sosedove koze so nekakor zmeraj našle novo pot. Vedno so našle nov način, da spet pridejo do našega vrta, kot da jim je to postal nov najljubši kraj za malico.

Električni pastir ali kako smo rešili vrt pred nepovabljenimi gosti

Po nekaj neuspelih poskusih postavljanja ovir smo se odločili, da je čas za bolj resen ukrep. Slišal sem za zadevo, ki naj bi učinkovito reševala take težave – električni pastir. Ideja me je najprej nekoliko skrbela, saj nisem želel škodovati živalim. Na koncu koncev so bile res prikupne, vendar ni bilo prav, da nam kradejo pridelek.

Kupili smo takega, ki je bil zasnovan za manjše živali, kot so npr. koze in ovce. Postavitev je bila preprosta – nekaj žic okoli vrta in električni pastir je bil pripravljen, da ga preizkusimo. Električni impulz je bil šibek, vendar ravno prav močan, da žival občuti neprijetnost in se umakne.

Rezultat je bil takojšen. Koze so še enkrat ali dvakrat poskusile preskočiti kamniti zid, vendar jim je električni pastir preprečil in so se hitro obrnile in odšle. Naš vrt je bil rešen, mi pa smo končno spet lahko uživali v pridelku.

Najbolj je bilo zabavno, ko smo govorili s sosedom in mu povedali za njegove nagajive koze. Bilo mu je kar malo nerodno. Ko nas je vprašal, kako smo jim preprečili, da bi se vrnile, smo mu povedali, da je bil električni pastir tisti, ki je rešil težavo. Takoj naslednji dan je imel svojega. …

Danes so pos terminali nepogrešljivi pri sodobnem poslovanju

Objavil Urednik dne v Pos terminali

Prijateljica je z možem odprla restavracijo. Restavracija je bila zelo moderna in minimalistična, opremljena s bioklimatsko pergolo in imela je prečudovit razgled na morje. Nudila je veliko parkirišče in ob poti do vhodnih vrat je imela zasajeno okrasno grmičevje. Ko smo prišli pogledat še pred otvoritvijo smo bili zelo vsi navdušeni, kako sta vse lepo uredila. To bo bila najlepša restavracija daleč na okoli smo ji rekli.

Danes so pos terminali nepogrešljivi pri sodobnem poslovanju

V kotu na pultu je bila blagajna. Rekla nam je, da jo zanimajo samo še pos terminali, da jih namesti k blagajni. Vprašala je, če kaj vemo kako je s temi pos terminali za plačila, ali imajo vse banke isto provizijo. To pa res nismo vedeli, saj se nikoli nismo ukvarjali s tem. glede na to, da je sta imela še ogromno enih malenkosti za opravit do otvoritve, se je mož ponudil, da bo to preveril in jima povedal. Res je takoj naslednji dan mož že zgodaj dopoldan poklical na nekaj bank in se pozanimal za namestitev pos terminala. Povprašal jih je kolikšno provizijo vzamejo in kaj nudijo in koliko stane namestitev pos terminala. Ko je zbral vse informacije, je šel do prijateljev in jim povedal, kje so najcenejši pos terminali in kje je najmanj stroškov z njimi. Prijatelja sta bila zelo zadovoljna teh informacij in sta že isti dan odšla v to banko, ki jo je mož predlagal, da je najcenejša. Prišla sta v banko in se predstavila, ter izrazila željo po pos terminalu. Bančnik je vzel obrazec za izpolnitev pogodbe med banko in njimi. Izpolnili so vse potrebne podatke. Zraven sta dobila tudi nekaj ur inštrukcij za poslovanje.

Prijatelja sta bila zelo vesela, da sta se odločila še za pos terminal, saj bo to njima prineslo še dodatno več zaslužka, čeprav bosta morala nekaj malega plačat banki. Danes vse več ljudi plačuje s plačilnimi karticami, ker so tudi bolj praktične.…

Arhitektura me je nenadoma začela zanimati

Objavil Urednik dne v Arhitektura

Arhitektura me je nenadoma začela zanimati

Nekaj časa nazaj, sem se čisto iz nenada začel zelo zanimati za arhitekturo. To pa se je v meni prebudilo, ker sem si zelo rad ogledoval različna mesta, sploh pa kakšna kamor sem potoval. Kot otrok sem namreč z družino prepotoval kar velik del Evrope. Na teh potovanjih pa sem si vedno najraje ogledoval mesta, saj me je arhitektura teh mest zelo privlačila, oziroma mi je bila zelo všeč. 

V to pa sem se zelo poglobil, ter si nisem zgolj mesta ogledal na hitro. Bolj sem se osredotočil na to, da sem si ogledal obliko stav, fasade, kakšna okna, če so bila okrašena, razporeditev ulic in tako naprej. Ugotovil sem namreč, da če se poglobim v določene stavbe, je mogoče odkriti kar nekaj skrivnosti, oziroma skritih značilnosti stavb, ki jih povezuje arhitektura. Tedaj pa sem lahko res ugotovil, da se tipi zgradb razlikujejo iz mesta v mesto, kar pa mi je postalo še toliko bolj zanimivo.

Enkrat pa sem dobil celo priložnost, da sem sodeloval pri enemu arhitektnemu projektu. To pa je bila obnova stare hiše v našemu domačemu kraju, kjer pa sem spoznal, kako veliko reči arhitektura dejansko vključuje, oziroma je na njih pozorna. Ta projekt pa mi je res odprl oči v to znanost, kar pa je moje zanimanje le še dvignilo. 

Tako pa sem nato lahko spoznal 3 ključne vrednosti, oziroma pomene arhitekture. To pa so bili funkcionalnost in estetika, trajnost in pa kulturna vrednost. Potrebno je namreč pomisliti tako na dobro zasnovo prostora, da bo mogoče v temu živeti, oziroma ga uporabljati za to, čemur je namenjen. Nato je potrebno dobro zasnovati načrte, da bo stavba oziroma zgrada trajna, ter tudi paziti na to, da sledimo kakšnim trendom, oziroma spoštujemo kulturno dediščino, če gre za kakšne starejše objekte. 

Tako pa sem se skozi leta lahko zelo veliko naučil o tej znanosti, ter me je čedalje bolj veselila. …

Pred mrazom so strešniki uspešni branilci

Objavil Urednik dne v Strešniki

Še zadnji test, ki smo ga pisali, moram ustno zagovarjati. Že itak je učitelj izbral čuden način pisanja zadnjega testa v mojem življenju, potem pa še to. Ustni zagovor, k sreči ne na temo testa, ki je bil strešna kritina. Tako sem vsaj mislil, da je sreča na moji strani, pa sem se zmotil.

Tema ustnega zagovora pisnega testa je strešniki. Sicer mi je vedno šlo bolje z ocenami, ko sem stal tam pred tablo na katedru in odgovarjal na zastavljena vprašanja, saj sem že p mimiki obraza učitelja videl ali sem govoril v pravi smeri ali sem ga pihal mimo, koz pa pri pisnih testih. Plonkanje je bilo težje, kar nekaj krast so me zasačili pri tem, kljub temu, da smo izumljali vedno nove metode prepisovanja. Znova in znova smo pozabljali, da so tudi napi učitelji nekoč sedeli v šolskih klopeh in da poznajo skoraj vse načine prepisovanja.

Pa nazaj k ustnemu zagovoru. Časa sem imel točno en teden, da se pripravim in naučim vse kar moram vedeti, kaj strešniki so in kaj niso. Prišel je dan odločitve. Po končanem pouku počakam pred vrati učiteljevega kabineta. V rokah knjiga z naslovom strešniki in njihova uporaba. Sem prehiter, sedem na klop zraven vrat in listam po knjigi.

Pred mrazom so strešniki uspešni branilci

Po hodniku s počasnimi koraki prihaja moj krvnik, odklene vrata svojega kabineta, me potreplja po rami in povabi v svoje prostore. Sede na usnjen stol za svojo veliko mizo, meni s prstom pokaže na lesen stol. Nekaj zabeleži v svoj zvezek in ga zapre. Pogleda me naravnost v oči, ne umaknem pogleda, le zakaj, tako strmiva kar nekaj minut.

Nič ne bo, tiho pove, knjigo s strešniki kar lepo pospravi, oceno sem pravkar zaključil. Petica. Bo v redu, še vpraša. Prikimam. Vstane, stopi okrog mize in mi stisne desnico. Srečno, še reče in me z nasmehom spodi iz kabineta.…